Warning: fopen(dane.txt) [function.fopen]: failed to open stream: Permission denied in /home/fazafm/public_html/adwiki/strona.php(147) : eval()'d code on line 225

Warning: flock(): supplied argument is not a valid stream resource in /home/fazafm/public_html/adwiki/strona.php(147) : eval()'d code on line 230

Warning: fclose(): supplied argument is not a valid stream resource in /home/fazafm/public_html/adwiki/strona.php(147) : eval()'d code on line 231
Wikipedija:Pod lipo - Wikipedija, prosta enciklopedija


Szukaj:






Ostatnio oglądane:
  • 306 [fr]
  • 埼玉銀行 [ja]
  • Hz [zh]
  • 767 [fr]
  • 薬品 [ja]
  • .bw [en]
  • Július 10 [hu]
  • 386 [hu]
  • 1986 [pl]
  • 环县 [zh]
  • -45 [fr]
  • Main Page [hu]
  • 584 [id]
  • 中國歷代王朝君主世系表 [zh]
  • 790 [ar]
  • 三山区 [zh]
  • Category:北京公园 [zh]
  • 542 [he]
  • Category:水果 [zh]
  • 1985 [pl]
  • 轮回 [zh]
  • 台灣師範大學 [zh]
  • Portal:世界遺産 [ja]
  • 艋舺龍山寺 [zh]
  • 1984 [pl]
  • Strona Głśwna [pl]
  • 歐洲歷史 [zh]
  • Web [es]
  • 吐谷浑 [zh]
  • Wybierz język: ar | id | bg | ca | ceb | cs | da | de | et | en / / | | es | eo | fr | gr | he | hr | it | ko | lt | hu | nl | ja | no | pl | pt | ru | ro | sk | sl | sr | fi | sv | te | tr | uk | zh

    Wikipedija:Pod lipo

    Iz Wikipedije, proste enciklopedije



    Skoči na: navigacija, iskanje
    Bližnjica:
    WP:PL
    WP:LIPA
    Druge pogovorne strani
    Želim ... Kam iti
    Komentirati katerega izmed člankov Pogovorna stran članka
    Določene podatke (npr. kdo je bil prvi papež?) Orakelj
    Pomoč administratorjev Prošnje za administratorsko pomoč
    Neposredno razpravljati s sodelavci IRC-kanal
    Predlagati popravke hroščev v wikiprogramju in nova orodja Poročila o hroščih in MediaZilla
    Ogledati si druge projekte ustanove Wikimedia Meta-Wiki

    Arhiv
    01 · 02 · 03 · 04 · 05 · 06 · 07 · 08 · 09 · 10
    11 · 12 · 13 · 14 · 15 · 16 · 17 · 18 · 19 · 20
    21 · 22 · 23 · 24 · 25 · 26 · 27 · 28 · 29 · 30
    31 · 32 · 33 · 34 · 35 · 36 · 37 · 38 · 39 · 40
    41 42

    Vsebina

    [uredi] Trdinov vrh / Sveta Gera

    Glej

    --Andrejj 11:16, 11. september 2008 (CEST)

    Če je vrh v 'rokah' Slovenije, bi moral članek na en: biti pod en:Trdinov vrh. Piše tudi takole: »čeprav je vrh sam na Hrvaškem, je območje okrog gorjanskega vrha dodeljen delno Sloveniji, delno Hrvaški. Stare zgradbe JLA, zavedene v hrvaški zemljiški knjigi, uporablja kot postajanka SV ...« Tudi poimenovanje Žumberak/Gorjanci je toponimsko skorpucalo, zgolj zaradi »backwards compatibility«, kot je zapisal Joy na pogovorni strani. --xJaM 13:39, 11. september 2008 (CEST)
    Piranski zaliv

    Podobno pristransko je besedilo na Bay-of-Piran maritime-boundary-dispute.jpg, kjer za del akvatorija piše »claimed by Slovenia«. A »claimed by Croatia« pa potem ni, ali kaj? Takšno besedilo implicitno sporoča, da je morje sicer hrvaško, ampak da tudi Slovenija nekaj tam zahteva. --romanm (pogovor) 14:06, 11. september 2008 (CEST)

    Jaz sem se enkrat že kregal z avtorjem slike, pa se mi ne da več. Bolj nevtralno bi bilo tisti del označiti kot disputed. --Tone 13:52, 12. september 2008 (CEST)
    Sem se še jaz malo (neuspešno), zato sem obvestil občestvo Zbirke o problemu. Pomoč pri argumentaciji bo dobrodošla, predvsem v obliki dokazov da ne gre za "očitno" hrvaško ozemlje kjer Slovenija kar nekaj zahteva. --Yerpo Ha? 14:53, 24. september 2008 (CEST)

    Ko sem naredil na hr: preusmeritev Trdinov vrh --> Sveta Gera je bila ta zbrisana z argumentacijo: Ne valja jer nije na hrvatskom jeziku, a to je službeni jezik ovdje. Kad se radi o npr. stranim gradovima, onda nas zanima i izvorni naziv, kako se npr. Beč kaže na njemačkom. No, za Svetu Geru, slovenski je jednako relevantan kao i hindu. --Andrejj 22:45, 14. september 2008 (CEST)

    Škoda časa, da bi na hrvaški vikipediji kaj nardil v nasprotju z njihovim prepričanjem. Mislim,da bi se mogli osredotočit na angleško vikipedijo. Tam se mi včas zdi, da je kar načrtno narejeno proti nam ali pa je pač tako njihovo mišlenje. na hrvaški nacionalni televeziji jim zelo močno perejo možgane. Sem enkrat gledal, ko je nek "anonimni" gledalec kao poslal pismo, da kaj si mi dovolimo, da jih tako zaustavljamo na poti v EU. Mislim, da je šlo nekak tak, bolj grobo seveda. Enkrat je že nekdo predlagal, da bi se na en vikipediji naredil nek projekt, ki bi takšne strani bolj nevtralizirali. Mislim, da je predlagal nek hrvaški vikipedist. Meni se zdi primerna rešitev. LP --5er 01:56, 15. september 2008 (CEST)

    Preusmeritev Wien -> Beč pa npr. ni sporna. --xJaM 14:32, 15. september 2008 (CEST)
    29. rujan 2008. * (Evidencija brisanja); 07:06 . . Sombrero (Razgovor | doprinosi) izbrisano "Trdinov vrh" (Članak na stranom jeziku: sadržaj je bio: '#PREUSMJERI Sveta Gera', a jedini urednik 'Eleassar')
    hr:Razgovor_sa_suradnikom:Sombrero#Trdinov_vrh--Andrejj 22:17, 1. oktober 2008 (CEST)
    Jasno, če privzameš da Sveta Gera leži v tvoji državi, potem je vsako poimenovanje, kot je npr. Trdinov vrh, enako relevantno kot hindu. Po logiki, ki je na hrvaški wp, bi načeloma lahko brisali tudi preusmeritve kot je Pula (čeprav morda nisem izbral ravno najboljši zgled, saj se Pula, poleg Pulja, veliko rabi v slovenščini). Sicer pa je to, kot pravi Pancho W. Villa, »tako banalno pitanje ...« Ali kot so pravili še nedavno tega: »tujega nočemo, ...« --xJaM 18:45, 13. november 2008 (CET)

    [uredi] Slovenski iredentizem

    Glej hr:Slovenski iredentizam.--Andrejj 19:10, 14. september 2008 (CEST)

    [uredi] Prekmursko narečje

    Uporabnik:Doncsecz dodaja v prekmurske kraje prekmursko narečje, menim da to ne sodi v članek!? --Andrejj 10:53, 14. september 2008 (CEST)

    Diff? --Eleassar pogovor 11:32, 14. september 2008 (CEST)
    Meni pa so dodatki kar všeč, če bi seveda to informacijo dali v infopolje. --Miha 12:12, 14. september 2008 (CEST)
    Diff????
    Miha, ne gre za všečnost. --Andrejj 12:20, 14. september 2008 (CEST)
    Potem pa se bom izrazil bolj natančno. Podatki so koristni že iz čisto praktičnih razlogov (npr. če nekega starejšega domačina sprašuješ za pot, najbrž ne bo znal povedati drugače kot po domače), pa tudi bolj vsebinski razlogi bi se našli . --Miha 18:44, 15. september 2008 (CEST)
    Še vedno ne vem, za kaj točno gre. V primeru, da se (slovenska) narečna oblika kakega imena pojavlja v uglednih pisnih virih, je to uporabna informacija in bi ga pmm morali vključiti. Drugače bi bilo seveda, če bi dodajal hindujska imena. --Eleassar pogovor 11:07, 15. september 2008 (CEST)

    Hm, katero od narečij bo "uradno":

    Je "Jožef Košič: Slovenci na OgrskemLuteranske župnije so te-le'23. str. Življenje Slovencev med Murov in Rabo Izbor del Budimpešta 1992. ISBN 963 04 2096 1" dovolj ugleden pisni vir?

    Kaj je sicer narobe s hindujskim imenom (Puconcev), če se to pojavlja v uglednih pisnih virih?

    Sicer pa zadnje čase resno razmišljam, da bi se dal prekrstiti iz brisalca v vključevalca, življenje mi bo lažje: prilimam na članek {{slog}} pa je.

    Mimogrede, zanimivo mnenje: When, last year, some computer scientists at the University of Minnesota studied millions of Wikipedia edits, they found that most of the good ones—those whose words persisted intact through many later viewings—were made by a tiny percentage of contributors. Enormous numbers of users have added the occasional enriching morsel to Wikipedia—and without this bystander's knowledge the encyclopedia would have gone nowhere—but relatively few users know how to frame their contribution in a form that lasts. (Vir:Reid Priedhorsky et al., "Creating, Destroying, and Restoring Value in Wikipedia,http://www-users.cs.umn.edu/~reid/papers/group282-priedhorsky.pdf; and Aaron Swartz, "Who Writes Wikipedia?" Raw Thought (weblog), September 4, 2006, http://www.aaronsw.com/weblog/whowrites-wikipedia.)

    Kaj je narobe s hindujskim imenom? Ta projekt je v slovenščini in ni slovar. Navedenega vira pa ne poznam. --Eleassar pogovor 13:13, 15. september 2008 (CEST)

    Torej je projekt v slovenščini, ne pa v enem izmed narečij? --Andrejj 13:18, 15. september 2008 (CEST)

    Članek in njegov naslov sta v knjižni slovenščini, v njem pa navedemo tudi vse relevantne narečne izraze/imena. Recimo v angleški vikipediji sem v članku en:Klopotec navedel tudi narečni izraz klapoc[1]. --Eleassar pogovor 13:22, 15. september 2008 (CEST)

    A je takole kaj bolje? Dejstvo je, da se prekmursko narečje tolikanj razlikuje od ostalih slo. n., da je tovrstna opomba za članek morda relevantna. lp., Ziga 12:07, 16. september 2008 (CEST)

    Mogoče bi kazalo pogledati slovar Vilka Novaka "Slovar stare knjižne prekmurščine", ki je izšel leta 2006 in ima 947 strani. Seveda se ne sme brez pisnega dovoljenja lastnikov avtorskih pravic reproducirati v nobeni obliki. LP --Feri 20:01, 16. september 2008 (CEST)

    Je že prav, da sodelujemo pri Wikipediji vsi, vendar se mi vseno ne zdi prav, da popravljamo imena po svoje Mihael Bakoš Evangeličanska cerkev, Križevci , pa tudi uvodni dodatek "V cerkev pastiroval Ivan Berke, slovenski pistalej." se mi ne zdi, da ne spada kar "vrat na nos" na začetek. Menda je hotel povedati, da je v križevski cerkvi pastoroval Ivan Berke, slovenski pisatelj. Vsi Mihaeli so preimenovani Slovenski pisatelji in pesniki na Madžarskem Tu pa je napisano drugače Prekmurski slovenski pisci. LP --Feri 21:43, 17. september 2008 (CEST)

    Tut ljadkele guvurimo čist drgač od lublanščine; ka pa č' bi uvedl še enih deset narečnih Vikipedij?--Andrejj 09:56, 21. september 2008 (CEST)
    Ljubljana, glavno mesto Prekmurja??
    Če sem prav razbral razpoloženje občestva, narečne zadeve so OK? --Andrejj 09:48, 29. september 2008 (CEST)

    [uredi] Posebno:Iskanje

    Zakaj neuspešno iskanje ne ponudi dodatne izbire iskalnikov (Google, Yahoo, ...) kot na en: ? Je ta nastavitev v Common.js? --Andrejj 17:01, 23. september 2008 (CEST)

    Da. Išči niz »K Special:Search doda spustljivi meni«. --Domen 23:08, 23. september 2008 (CEST)

    Zakaj možnost ni aktiv(ira)na? --Andrejj 23:29, 23. september 2008 (CEST)

    [uredi] Republic of Slovenia (1990-1991)

    en:Republic of Slovenia (1990-1991), znana država? --Andrejj 21:28, 23. september 2008 (CEST)

    Menim, da so s tem mislili obdobje, ko je Slovenija po razglasitvi neodvisnosti 23. decembra 1990 zamrznila aktivnosti v zvezi z osamosvajanjem do 26. junija 1991.--Rude 21:50, 23. september 2008 (CEST)

    Saj v tem je fora, zamrznili. To menda ni bila drugačna država po današnjem pojmovanju? Pač proces? Bi predlagal za brisanje, če kdo spiše spodobno argumentacijo. --Tone 22:54, 23. september 2008 (CEST)
    Živijo. Ne smemo mešati različnih stvari: do zamrznitve aktivnosti v zvezi z osamosvajanjem je prišlo popodpisu brionskih sporazumov julija 1991. Po poteku moratorija je mednarodna skupnost priznala samostojno Slovenijo, ki je bila ustanovljena kot samostojna država 25.6. 1991. Članek v angleški wp se nanaša na obdobje med sprejetjem ustavnih amandmajev k slovenski republiški ustavi marca 1990 (takrat je vladajoča ZKS mdr. vzpostavila pravne možnosti za razpis demokratičnih volitev, povečala pristojnosti slovenskih republiških oblasti, opustila naziv "Socialistična" v uradnem imenu Republike Slovenije in sprejela Zdravljico za slovensko himno) in razglasitvijo samostojnosti 25.6. 1991. Slovenci se tega redko zavedamo, toda v tem obdobju je Slovenija dejansko bila posebna eniteta. Socialistična Republika Slovenija je namreč uradno prenehala obstajati s sprejetjem ustavnih amandmajev marca 1990 (mesec kasneje je na prvih svobodnih volitvah zmagal DEMOS, s čimer je SRS prenehala obstajati tudi dejansko), samostojna Slovenija je bila ustanovljena šele z razglasitvijo neodvisnosti. V vmesnem obdobju smo tako pravno kot dejansko delovali kot politična tvorba sui generis, kar članek v wp povsem pravilno ugotavlja. Mislim, da bi morali podoben članek napisati tudi tukaj. Jaz v zadnjem letu delam v glavnem na agl. wp, tako da vam pri tem žal ne morem pomagati. Lp. in vse dobro, --Lisjak 18:12, 24. september 2008 (CEST)
    Slovenska skupščina je Temeljno ustavno listo o samostojnosti sprejela 25. junija 1991. Pred tem datumom je bila - ne glede na uspešno izveden plebiscit o samostojnosti 23. decembra 1990 - Slovenija sestavni del SFRJ. Z enim od mnogih osamosvojitvenih aktov se je 7. marca 1990 Socialistična republika Slovenija med drugim preimenovala v Republiko Slovenijo, a tehnično še vedno ostala konstitutivna republika SFRJ. Razglasitvi neodvisnosti - 25. junija 1991, a ne da? - je sledila vojna, ki se je končala z Brionsko deklaracijo, 7. julija 1991. Šele takrat je Slovenija za tri mesece zamrznila aktivnosti v zvezi z osamosvajanjem.
    PMSM vsebina en:Republic of Slovenia (1990-1991) sodi v en:Socialist Republic of Slovenia ali v en:History of Slovenia. --romanm (pogovor) 18:33, 24. september 2008 (CEST)

    [uredi] Google Translate in slovenščina

    Google Translate prevaja v slovenščino in iz nje! Prvi vtisi so super in dosti boljši od Amebisovega Presisa (prednost slednjega pa je predvsem v tem, da ponudi različne prevode in se ga lahko uporablja kot nekakšen slovar sopomenk (thesaurus)). lp, --Miha 17:24, 26. september 2008 (CEST)

    Dva zanimiva prevoda iz Wikipedije (neposrečena): Andrejj → Longer in Pravi rilčkar → He says rilčkar :D. lp, --Miha 17:30, 26. september 2008 (CEST)

    Dober je. Če na hitro primerjam:

    angleščina gugeljščina amebijščina
    The Large Hadron Collider (LHC) is the world's largest and highest-energy particle accelerator complex, intended to collide opposing beams of protons (one of several types of hadrons) with very high kinetic energy. Its main purpose is to explore the validity and limitations of the Standard Model, the current theoretical picture for particle physics. It is theorized that the collider will confirm the existence of the Higgs boson. This would supply a crucial missing link in the Standard Model and explain how other elementary particles acquire properties such as mass. Veliki Hadron Collider (LHC) je največji na svetu in največjo porabo energije pri pospeševalniku delcev zapletene, namenjene trčenju ugovarja curke protonov (eno izmed več vrst hadrons) z zelo visoko kinetično energijo. Njen glavni namen je raziskati veljavnost in omejitve v Standardni model, sedanji sliko za teoretično fiziko delcev. Je theorized Collider, da bodo potrdili, da je Higgsov bozon. To bi dobave odločilno manjkajočo povezavo v Standardni model in razložite, kako drugih osnovnih delcev pridobijo lastnosti, kot so masa. Velik Hadron Collider (LHC) je svét največji in highest-energy pospeševalnik delcev kompleksen, nameraval za trčiti nasprotovanje žarki od protoni (en od nekaj tipi od hadrons) z zelo visok kinetičen energija. Njegov glaven namen mora raziskati veljavnost in omejitve standardne makete, sedanja teoretična slika za fiziko delcev. Ono je theorized ki collider bo potrdil obstoj od Higgs bozon. To bi dobavilo kritično manjkajočo povezavo znotraj standardne makete in pojasnite kako drug osnovni delci dobiti lastnine tak ko mass.

    Iz Amebisovega Presisa se komaj razbere, za kaj gre, med tem ko je Googlov prevajalnik skoraj razumljiv. --romanm (pogovor) 18:04, 26. september 2008 (CEST)

    He, he, ja skoraj razumljiv. Če pa bi Trkalnik deloval kot je opisano (v prevodu), bi se že zdavnaj kje pojavila kakšna črna luknja brez temne snovi. --xJaM 18:13, 26. september 2008 (CEST)

    Odlično orodje, poskusil sem s peto kitico naše himne. Zanimiv je postopek "telefončka":

    original

    Bog žívi vas Slovenke,
    prelepe, žlahtne rožice;
    ni take je mladenke,
    ko naše je krvi dekle;
    naj sinóv
    zarod nov
    iz vas bo strah sovražnikov!
    

    google prevod v angleščino

    God lives you Slovenian, 
    beautiful, precious flowers; 
    did not take the bride, 
    when our blood is a girl; 
    to the children 
    gametes November 
    you will be afraid of the enemy!
    

    google prevod mazaj v slovenščino

    Bog živi vas slovenskem, 
    prelepe, žlahtne rože; 
    niso sprejeti nevesto, 
    ko naše je krvi dekle; 
    za otroke 
    gamete nov 
    vas bo strah sovražnika!
    

    najbolj zanimiv je zadnji verz! lp., Ziga 18:12, 26. september 2008 (CEST)

    Še sedma vrstica, z več prevodi (vključujoč grščino in hindu):--Tone 18:24, 26. september 2008 (CEST)

           Če želite obdržati vse narode,
           Long dočakat 'dan, kot je
           Kdaj, kje na sprehod v soncu,
           Prostor iz sveta logike,
           Ko compatriots
           Prosti za vsakogar
           Ne, je hudič, sosedu Mejak bo!
           Κυριακή διάβολος, οι γείτονες θα Mejak!
    


    Jaz dobim tole (7. kitica):

    Živi za vse narode,
    ki profilni dočakat dan
    kdaj, kje je sonce hodi,
    Argument iz sveta mesta,
    ko rojaki
    brezplačno za vsakogar
    Ne vrag, s sosedi se bo Mejak!
    

    Večkrat me je nasmejal do solz (pretiravam). Razočaral pa me ni ker obstaja gumbek: Suggest a better translation. lp, --Miha 18:32, 26. september 2008 (CEST)

    Žive naj vse nerode, ampak ti programi še nekaj časa ne bodo delovali, kot bi morali, lp., Ziga 19:00, 26. september 2008 (CEST)

    Tuki pa sistem pade nivo nižje. lp, --Miha 21:46, 26. september 2008 (CEST)

    Zarota!!! Prevedite slovenska obala in Janša je naš predsednik ... --Andrejj 15:44, 3. oktober 2008 (CEST)
    Najprej sem dobil Croatian coat and Sanader is our president. Drugič (z dodajenjem besedice bivši), pa pravilno: Slovenian coast and Janša, our former President. Tretjič pa so Janša prevedli v Prime minister. Naključje, a ne :D? Naj bi prevajalnik temeljil na primerjanjem rezultatov iskanja. Mislim, da je Googlov oddelek za bivšo Jugoslavijo v Zagrebu (kadarkoli sem na Google pisal v slovenščini sem dobil odgovor v hrvaščini - no sedaj si odgovor lahko vsaj raztolmačim tako kot so v resnici mislili). lp, --Miha 17:13, 3. oktober 2008 (CEST)
    Po drugi strani pa že dlje časa obstaja ta škrat [2]. lp, --Miha 17:20, 3. oktober 2008 (CEST)

    Tisti, ki mislite da je to škrat, se prekleto motite! Poskusil sem še z nekaj besedami in je "slovenska hiša" in "domovina" prevedel v "Croatian", slovensko potico pa lepo v slovenian. To je namerno, z zlobnimi nameni in je vsega obsojanja vredno. Nekdo, ki zna dobro angleško naj napiše e pismo na centralo Gugla. Tam se po mojem mnenju z takimi zadevami ne bodo strinjali in bo upam kdo dobil škorenj v rit. Morda bi obvestili tudi kakšen uraden organ v Sloveniji in predlagali ukrepanje. --Janez Novak 22:08, 3. oktober 2008 (CEST)

    Sicer pa kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade. Trik deluje le s pridevniki v obliki za ženski spol. lp, --Miha 22:28, 3. oktober 2008 (CEST)
    Jaz sem nekaj preprostega poslal semkaj, ampak bo zaleglo le če vsak pristavi svoj lonček - 10 jeznih strank bo že zadosti. lp, --Miha 23:06, 3. oktober 2008 (CEST)
    Ta "špas" so opazili tudi na Finacah http://www.finance.si/225326/Kaj_vse_se_mora_Google_%B9e_nau%E8iti . Verjetno bo malo zdrmalo stvar. --Janez Novak 05:59, 4. oktober 2008 (CEST)

    Tu sta dva problema. Eden je prevajanje tekstov (poljubnih) drugi pa namerno vgrajene "napake".

    Pri prevajanju poljubnih tekstov je potrebno upoštevati nekaj dejstev:

    • prevajalniki so namenjeni predvsem prevajanju strokovnih in splošno-informativnih tekstov. Če nek strokovnjak najde nekje članek v jeziku, ki ga ne razume in ga verjetno zanima mu bo tak prevajalnik veliko pomagal. Če ugotovi da je vsebina zanimiva vendar problematično prevedena bo že naročil prevod ali korekturo avtomatskega prevoda.
    • avtomatski prevajalniki niso in še dolgo ne bodo sposobni kvalitetno prevajati poezije. S prevajanjem teh tekstov imajo probleme tudi poklicni prevajalci in le malokdo lahko prevaja poezijo.
    • največji uporabnik (in generator razvoja) so obveščevalne in protiobveščevalne službe. Te iz časopisov, revij (predvsem strokovnih - prave tajne službe se na veliko ukvarjajo z industrijsko špijonažo), ra dijskih in TV oddaj zberejo ogromno dokumentov v "čudnih" jezikih, za katere nimajo dovolj prevajalcev.

    Tako bi jaz prevajalne programe razdelil v štiri razrede (od spodaj navzgor):

    Četrti: brezplačni, vsem dostopni programi, ki ne uspevajo več v tretjem razredu

    Tretji: Plačjivi programi, namenjeni poslovnemu svetu, inštitutom, ... in tajnim službam, ki si ne morejo privoščiti programov iz drugega razreda

    Drugi: programi namenjeni tajnim službam, razen službi omenjeni pri prvem razredu

    Prvi: program(i), ki ga (jih) uporablja ameriška NSA

    Drugi problem pri Guglu pa je prevajanje slovenski - hrvaški. To so zavestno, zlonamerno vgrajeni napačni prevodi in nikakor ne more biti hrošč. To so zakuhali naši južni "prijatelji". Tukaj pa sem popenil. --Janez Novak 13:06, 4. oktober 2008 (CEST)


    Google prevaja tudi wikipedijo! Glavna stran Ziga 16:04, 6. oktober 2008 (CEST)

    :-). Je objavljeno tudi v Žurnalu (na železniški jih je čisto preveč. Zanimivo pa je, da so poročevalcu, dali 20 €, nam pa za slike ne. lp, --Miha 19:40, 6. oktober 2008 (CEST)
    Hja, komu "nam"? A imamo odprt kak račun, razen onega od Wikimedije, ki je namenjen donacijam wikiprojetkov vseh držav? In tudi če bi račun imeli, kdo (fizična oseba) bi se z njim ukvarjal? Ziga 20:11, 22. oktober 2008 (CEST)
    Če želimo imeti lokalno podružnico Wikimedije se bo nekdo moral... --Yerpo Ha? 21:20, 22. oktober 2008 (CEST)

    [uredi] Izgovorjava/naglaševanje

    Preneseno iz pogovora.

    Ne vidim prav dobrega razloga za, recimo, domača imena, naglas zadošča mar ne? --Andrejj 14:29, 22. avgust 2008 (CEST)

    Kako to misliš? A pri osebnostih? Če te prav razumem, ne moremo dajati naglasov na imena in priimke. Zato v oglatih oklepajih. --xJaM 14:32, 22. avgust 2008 (CEST)

    Tako je moj predlog. --Andrejj 14:37, 22. avgust 2008 (CEST)

    Kako pa bi rešil npr. pri Stefan ali Stefan-Boltzmannov zakon? Ruska wp ima res tudi naglase kar v imenih (npr. tukaj). Res je, da gre le za naglasna znamenja in ne za preglasna kot pri našem trenutnem predsedniku Türku, ne vem pa, če jih lahko kar tako 'popamo' na imena. Sam sem dal tudi predloga, npr. pri Asimovu in Remcu z dodano IPA, pa ni bilo odziva/(ov). --xJaM 14:49, 22. avgust 2008 (CEST)

    Izgovorjavo bi dodajal izključno v "problematičnih" primerih (Jožef Stefan) ali morda pri nekaterih tujih imenih (René Descartes). Morda razprava za kam drugam? --Andrejj 15:05, 22. avgust 2008 (CEST)

    Ja, gotovo. Sicer malo pozna. Morda prestavima na »naglas«? No, dokler potem ne dorečemo stvar, ne bom dajal izgovorjave v []. Ne bom je dajal tudi v sama imena, ker, kot sem zgoraj napisal, menim da ni prav. Tebe verjetno motijo izgovorjave takoj za imeni. --xJaM 15:10, 22. avgust 2008 (CEST)

    Jaz sem zelo proti dodajanju naglasov na imena, ki jih sicer v uradni obliki nimajo. Če pride članek gledat kdo od drugje, ga lahko to čisto zmede. Če je že problematična izgovorjava, naj se da v oklepaj. --Tone 15:55, 22. avgust 2008 (CEST)

    Če je izgovorjava problematična, po mojem spada v oklepaj. Ne pozabimo, da so znamenja, ki jih v slovenščini uporabljamo za naglas, v drugih jezikih sestavni del določene črke. Recimo v francoščini, kjer na primer "e" ni isto kot "è" ali "é" in to ne glede na naglas. Mislim, da bi morali imeti natančna pravila o pisanju izgovorjave - in to ne samo za naglase. --IzTrsta 11:05, 25. avgust 2008 (CEST)
    V redu, torej v oklepa. V nobenem primeru pa ne vidim razloga za male začetnice ime pri izgovorjavi ali pač? --Andrejj 21:59, 2. september 2008 (CEST)
    Mislim, da se za izgovorjavo velikih črk ne uporablja, poglej kakšen angleški članek. --Tone 22:18, 2. september 2008 (CEST)

    Predlagam sklep: načeloma naglasov ni (razen pri tujih imenih, kjer so del imena), če pa so, so le v oklepaju (z malimi črkami).

    Primer :termin: [termín], rok, [têrmin], strokovni ali znanstveni izraz. --Andrejj 12:28, 29. september 2008 (CEST)

    Če sklep obvelja, je treba popraviti veliko člankov, kjer so naglasi navajani v samem geslu članka. SSKJ in SP imata kot je sedaj na wp:
    • nèzabáven in
    • Newtonovi zákoni [njútonovi ~ tudi njútnovi ~] --xJaM 15:07, 29. september 2008 (CEST)

    Bomo pač počasi uredili, dogovor naj vsekakor velja za nove članke. --Andrejj 23:37, 29. september 2008 (CEST)

    Dogovor mi ni popolnoma jasen, pa bi prosil za pojasnilo v zvezi s krajevnimi imeni. Kot sedaj razumem, napišemo izgovorjavo samo, če je problematična, to je v primeru, da je različna od slovenske (recimo Lienz izgovorimo Linc), enako tudi naglas napišemo samo v primeru, da ne pade na predzadnji zlog kot večina slovenskih besed (recimo Mòdena), oboje spada v [] ali v [izg. ] in je zapisano ležeče in z malo začetnico. Primer: Mesto Lienz [izg. linc] se nahaja v Avstriji, mesto Modena [mòdena] pa v Italiji. - V primeru osebnih imen bi torej zgledalo tako: René Descartes du Perron Cartesius [izg. renè dekàrt du peròn kartezjus], kjer je René z é kot v originalu, medtem ko je renè z è zaradi poudarka: dekàrt je naglašen zaradi poudarka na zadnjem zlogu. kartezjus pa ni naglašen, ker je poudarek na predzadnjem zlogu. - Čeprav bi bil ta zapis po mojem kar logičen, je pa le kompliciran. Verjetno je mišljeno, da bi zapisovali vedno vsem (ne samo problematičnim) lastnim imenom izgovorjavo, vedno naglašeno, vedno v oglatem oklepaju, ležeče in z malo začetnico? --IzTrsta 11:41, 30. september 2008 (CEST)

    V zadnjem času smo pisali izgovorjavo v oglatih oklepajih pokončno, - pa brez označbe »izg.« (npr. Isaac Newton [àjzak njúton], ...). Ne vem tudi zakaj bi spreminjali, saj imata enako tako ugledni publikaciji, kot sta SSKJ in SP. --xJaM 12:16, 30. september 2008 (CEST)
    Razumem, torej v oglatem oklepaju, brez izg, pokončno in z malo začetnico. Ostaja mi še nejasno, ali je treba zapisati izgovorjavo vedno ali samo pri problematičnih slučajih? Razen tega, velja pravilo samo za lastna imena ali za vsako geslo? --IzTrsta 15:03, 30. september 2008 (CEST)
    Andrej, če prav razumem, bi rad, da bi pisali le kadar je potrebno, torej pri problematičnih slučajih. Mislim da misli za lastna imena (problematična) in za druga (problematična) gesla, kjer pa ni dvoumno, pa ne. Osebno bi se sicer držal trenutnega dogovora - torej za vsako geslo. --xJaM 21:28, 30. september 2008 (CEST)

    Zaenkrat je pestro: Zorko Vičar, Makedonci, Sinéad O'Connor, voda, Trojanska vojna ... Lahko tudi za vsako geslo, ampak sedaj je včasih v oklepaju, včasih pa je naglas že v geslu. Dva leksikona, ki ju gledam, živita brez naglasov, SP in SSKJ pa seveda po naravi stvari z naglasi. --Andrejj 23:08, 30. september 2008 (CEST)

    Sodim, da s problematično mislimo besedo, ki se ne izgovarja po pravilih za slovenščino, kar bi prišlo v poštev največ pri lastnih imenih, vendar se strinjam z xJaMom, da tudi pri običajnih geslih zapis izgovorjave ne bi škodil. MMG Kam so odšli vsi slovenisti in "pravilarji", da se nihče ne priključi temu pogovoru? Dve mnenji sta nekoliko premalo... --IzTrsta 12:10, 1. oktober 2008 (CEST
    PMGP bi morali naglase pisati samo v primerih, ki so za povprečno pismenega Slovenca problematični, in sicer v oglatem oklepaju, brez izg., pokončno in seveda vse z malimi črkami. --Duxborut 14:15, 1. oktober 2008 (CEST)
    Sam se strinjam, enako ima Leksikon CZ. --Eleassar pogovor 20:04, 4. oktober 2008 (CEST)

    [uredi] en:Portal:Slovenia

    ... sameva. --Andrejj 13:24, 29. september 2008 (CEST)

    Jaz sem se lotil enega izmed želenih člankov. Pravzaprav sem napisal škrbino. --Miha 20:22, 29. september 2008 (CEST)

    Lepo. --Andrejj 23:34, 29. september 2008 (CEST)

    [uredi] Wikivir ima 1000 besedil

    V slovenskem Wikiviru smo dosedaj ustvarili 1012 strani v glavnem imenskem prostoru.

    Čestitam predvsem študentskemu projektu pod vodstvom prof. Hladnika in seveda vsem ostalim, ki vlagajo trud v nova besedila. lp, --Miha 20:25, 29. september 2008 (CEST)

    Bravo vsem. --Andrejj 23:34, 29. september 2008 (CEST)

    [uredi] Najnovejši problem

    Ali se še komu zgodi, da če poskusi dostopati do zadnjih sprememb iz stranskega menija, dobi sporočilo o napaki:

    Krog preusmeritev
    Ta naslov preusmerja zahtevo tako, da se zahteva nikdar ne bi izpolnila.
    

    Torej [3] me preusmeri na [4] ta pa stet nazaj in tako se krog ne zaključi. Imam pa FF3, ampak je enako tudi na drugih brskalnikih. lp, --Miha 18:50, 30. september 2008 (CEST)

    Jap, sem imel isti problem. Nekaj časa. Poleg tega je bilo počasno vse skupaj. Ampak zdaj kaže da dela. --Yerpo Ha? 20:49, 30. september 2008 (CEST)
    Zadnje dni je počasno vse skupaj, oz. nedostopno. Andrejj 20:21, 30. september 2008 (CEST)
    Danes se mi je prvič zgodilo to, pa sem imel kar veliko problemov da sem prišel do RecentChanges --Yoda 20:36, 30. september 2008 (CEST)
    Toliko bolj za vandale. :-) Na srečo danes niso bili tako aktivni. lp, --Miha 21:51, 30. september 2008 (CEST)
    Verjetno bodo kmalu nastavili klobuk. --Janez Novak 06:59, 1. oktober 2008 (CEST)
    Verjetno imajo problemi zadnje čase kakšno povezavo s projektom prehoda na enoten operacijski sistem na vseh strežnikih (klik). Kdo bi mislil da je bilo v sistemu kup različnih Linux distribucij. Vsa čast vzdrževalcem! --Yerpo Ha? 20:40, 10. oktober 2008 (CEST)
    Meni RedHat in na njem temelječi izdelki nikoli niso bili povsem všeč, ker hitro zastarajo, nadgraditi (dist-upgrade; podobno kot če greš iz Xp-ja na Visto) pa jih je veliko težje kot Debian ali Ubuntu. Lepo, da so se odločili za premik in, ja, pohvala vzdrževalcem tudi iz moje strani. lp, --Miha 21:53, 10. oktober 2008 (CEST)
    Tako bi lahko (glede na pogovor nekaj razdelkov spodaj) povabili tudi kakšnega vzdrževalca/razvijalca. Na Wikimanii 2005 sva imela z Romanom čast spoznati Briona. Brion pravi na omenjenem zapisu, da bo tako vzdrževanje milijonkrat lažje. --xJaM 22:03, 10. oktober 2008 (CEST)

    V čem je bil problem smo torej ugotovili, ampak očitno je bila Janezova napoved tudi kar točna... :-) --Yerpo Ha? 10:28, 25. oktober 2008 (CEST)

    Na meta:Fundraising_2008/core_messages/sl, sem prevedel že skoraj vsa od 123 sporočil. Prosim če jih nekdo pregleda (probleme mi dela zlasti 102. sporočilo) in potem označi prevod kot dokončan tukaj. Obenem se sprašujem če bi kakšen od študentov (imajo zastonj kreiranje bančnega računa) naredil račun za slovensko (še-vedno-ne-ustanovljeno) podružnico, da bi lahko sredstva razporedili, kot smo se pogovarjali nekoliko nižje (Wikipedija:Pod_lipo#Sodelovanje_s_COKS). lp, --Miha 10:22, 26. oktober 2008 (CET)
    Bančnega računa za društvo ne moreš narediti brez potrdila, da si ti za to pooblaščena oseba (iz upravne enote) in brez žiga organizacije (ki ti ga spet potrdi upravna enota). Sem bil zraven pri ustanovitvi dveh društev in je polno birokracije. MMG Ustanovitev društva bi bil PMSM le prvi korak, potrebno bi bilo ustanoviti zvezo društev (zveze društev dobijo letno "rento" od države, če jih prepoznajo kot dobra (so določeni kriteji glede namena) - kot neprofitna "izobraževalna" zadeva ne bi smelo biti problemov). Ustanovi se več regionalnih društev (npr. Wikipedija Ljubljana, Wikipedija Dolenjska,...), istočasno pa se ustanovi še zveza. LP, --Klemen »Kocjo« Kocjančič (Pog. - Talk) 10:47, 26. oktober 2008 (CET)
    Aha... Se že praskam po glavi :) --Miha 11:24, 26. oktober 2008 (CET)
    Ja v bistvu "velja" pravilo - en teden dopusta ali pa med počitnicami se to ureja. Rabil pa bi kakih 10 ljudi za vsako društvo (v bistvu bi pa lahko z istimi 10 ljudmi ustanovili vsa društva). LP, --Klemen »Kocjo« Kocjančič (Pog. - Talk) 11:41, 26. oktober 2008 (CET)

    [uredi] U Globusu o Wikipediji

    www.hrt.hr/index.php?id=76&tx_ttnews[tt_news]=16259&tx_ttnews[backPid]=23&cHash=9a47c773f0, hm kako človek naredi link na tole? --Andrejj 21:33, 1. oktober 2008 (CEST)

    Obišči URL Encoding, pa boš lahko po človeško zapisal U Globusu o Wikipediji. O, glej no glej, Roberta je dala izjavo! --romanm (pogovor) 22:43, 1. oktober 2008 (CEST)
    Zakaj že mi nikoli ne povabimo Jimbota? Ali smo res tako zakotna provinca na Zemlji? lp, --Miha 18:26, 2. oktober 2008 (CEST)

    [uredi] Wikipedia article traffic statistics

    Se Wikipedia article traffic statistics avtomatski obrne na 200810 ali rabi kakšno drugo povezavo.LP. --Feri 23:09, 2. oktober 2008 (CEST)

    [uredi] Commons:Commons:Photo-Workshop Berlin 2009

    Za naslednje poletje se v Berlinu organizira mednarodno fotografsko delavnico. Iz projektne strani:

    No, tukaj je ideja: Organizirajmo mednarodno fotografsko delavnico za vse projekte Wikimedije v poletju 2009. Srečanje bi se predvidoma odvijalo v Berlinu, v Nemčiji, in bi trajalo približno tri dni.

    V letih 2007 in 2008, sta nemška in avstrijska skupnost že organizirala tri srečanja fotografov, četrto pa je načrtovano za leto 2008, tako, da imamo izkušnje s takimi dejavnosti (glej de:Wikipedia:Foto-Workshop). Za začetek potrebujemo podatke o zanimanju za to zamisel, s strani skupnosti uporabnikov Zbirke. Natančen spored in finančna vprašanja, itd. so vprašanja prihodnosti.

    Glavni cilji tega srečanja bodo:

    1. izboljšanje čezmejnega sodelovanja med projekti;
    2. fotografije boljše kakovosti v naših projektih; in seveda
    3. zabava in spoznavanje z ostalimi piflarskimi sodelavci.

    Eden izmed glavnih ciljev je tudi sestaviti vodič kvalitetne fotografije v različnih jezikih, ki bi novim fotografom pomagal pri izboljševanju svojih slikovnih prispevkov, zlasti v zvezi s tehniko in njihovo enciklopedično vrednostjo (za primer glej de:Wikipedia:Fototipps). Načrtujemo, da se za zainteresirane pripravi tiskana kopija. Prav tako bomo izmenjali naše izkušnje o fotografiranju v različnih državah (splošni pogoji, osebnostne pravice, avtorske pravice/licenčna vprašanja, ipd.).

    Morda bi še koga zanimalo. lp, --Miha 22:08, 4. oktober 2008 (CEST)

    [uredi] Sodelovanje s COKS

    Kontaktiral me je Andrej Kositer, koordinator Centra odprte kode Slovenije (COKS). Pravi, da bi COKS rad finančno pomagal projektom okoli Wikipedije; torej Wikipediji, Wikiviru, Zbirki idr.:

    /.../ kot koordinator Centra Odprte Kode Slovenije COKS iščem možnosti sodelovanja oz. pomoči pri razvoju slovenskega dela wikipedije.
    V okviru sredstev, ki jih imamo za svoje delovanje, se mi zdi smotrno na tak ali drugačen način podpreti tudi te aktivnosti.
    /.../
    Dodatne delovne pomoči se od nas v večji meri ni nadejat, lahko pa v okviru sredstev COKS namenimo kakšno finančno pomoč v obliki opreme, honorarjev, stroškov promocije, etc.
    Torej če je kdaj obstajal kakšen "bilo bi fino če bi ..." pa se je to nanašalo tudi na finance, se mi to zdi način.
    /.../
    /.../ velja za vse projekte v okviru Wikipedije ... zdi se mi smotrno podpreti in opaziti prostovoljno in vztrajno delo skupin okoli Wikipedie. Namen je tudi vzpodbuditi aktivnosti in motivirati delujoce in delovne skupnosti  :)

    Andrej je kot direktor Agende seveda zainteresiran za uspeh odprtokodnih rešitev - Wikipedija ponuja odprte vsebine, kar je idejno dovolj blizu, pa tudi COKS uporablja MediaWiki, kot vidim.

    Ima torej kdo kakšno idejo, kaj bi z denarjem? Nekaj predlogov:

    • kdo bi lahko šel na kakšno konferenco (ali fotografsko delavnico ali karkoli že);
    • koga bi lahko povabili v Slovenijo;
    • povečali bi nagradni sklad za nesrečno tekmovanje srednješolcev;
    • nakupili bi lahko opremo in knjige, kot pri razpisu MK leta 2005;
    • plačali bi lektoriranje ali pregled dokumentov kot leposlovni klasiki (spet s pomočjo MK);
    • odkupili bi avtorske pravice dobrih fotografij in jih objavili v Zbirki;
    • ob mestne vpadnice in vaške kolovoze bi namestili plakate;

    itd.

    Zmenjena sva, da se v četrtek dobiva na kavi. Fino bi bilo, če bi mu lahko do takrat povedal tudi par možnosti, kako lahko COKS pomaga oz. s kom naj se kaj meni. Pišem sem, čeprav se tiče vseh projektov Wikimedije, ampak Wikipedija je daleč najbolj obiskana. Torej ideje na plan. --romanm (pogovor) 00:34, 8. oktober 2008 (CEST)

    Plakati so zanimiva, čeprav tudi malo čudna ideja. Takšne vzpodbude so več kot dobrodošle, saj z dodeljevanjem zvezd drug drugemu verjetno ne bomo vsega zmogli. Obisk kakšne prihodnje Wikimanie kje v bližini bi bila vsekakor dobra stvar, tako za naše delo navznoter, kot tudi navzven. --xJaM 04:42, 8. oktober 2008 (CEST)
    Organizacija nekega spodobnega dogodka (+ ustanovnega srečanja/skupščine društva) in obenem povabilo npr. Jimbota. K spodobnem dogodku seveda spada tudi kakšen plakat. Tudi literatura (moja ideja je zakup kakšne plačljive baze podatkov; registrira se na ime društva; geslo dobijo admini in zainteresirani) bi marsikomu prav prišla. Za Wikivir bi bil super program za prepoznavanje znakov iz slike (OCR). Čim več mednarodnega sodelovanja; pošljemo predstavnika na Wikimedio/delavnice... Seveda pa ne vse na enkrat. lp, --Miha 19:19, 8. oktober 2008 (CEST)
    Kaj menite o Wikiviru, kot "založbi"? Avtorjem, ki svojih del ne morejo objaviti drugače (bi pa jih zelo radi) odplačamo (nekaj) avtorskih pravic (v zameno da stvar postane GFDL/javna last). Mi pa se poleg tega financiramo z donacijami (direktno v slovenski sklad). lp, --Miha 19:47, 8. oktober 2008 (CEST)
    Plakati - kot obvestilo o srečanju ali pa nasploh - so povsem dobra ideja. Srečanje, lahko tudi z Jimbom, enako Wikimanije so v redu ideja.
    Wikivir, ni mi pa jasno, katere avtorje ima Miha v mislih, pa tudi menim, da direktni odkup nima smisla, oz. da to ne sodi v naš "delokrog". Podobne pomisleke imam o odkupu fotografij. Gotovo pa lektoriranje besedil in člankov (za začetek izbranih:).
    Gotovo pa nakup orodij: OCR, elektronske zbirke za preverjanje podatkov (tudi/ali predvsem v obliki online dostopa) ...
    Tekmovanje, načeloma ja, vendar niti študentski izdelki niso vedno neposredno uporabni, kaj šele srednješolski (seveda čast izjemam).
    Morda končno nekaj kvalificiranih pravnih nasvetov: za nas o GFDL, fairuse, uporaba državnih/občinskih podatkov in drugo, za ostale pa o uporabi Wikipedijskih prispevkov/izdelkov.
    Ustanovitev društva!?
    Vsekakor pa lepo, da je Wikipedija opazna (ne le v kopipejst izdelkih dijakov). --Andrejj 08:47, 9. oktober 2008 (CEST)
    S čudnostjo plakatov sem mislil, ko sem neumestno pomislil na jumbo plakate, gotovo pa Roman tega ni imel v mislih :-) How about to cover the Moon with the Wikipedia jumbo poster. Še vedno pa sta pmsm vsebina in odprtost glavni vodili - tudi pri sodelovanjih. --xJaM 13:24, 9. oktober 2008 (CEST)

    Srečanje sva z Andrejem K. prestavila na nedoločen dan konec naslednjega tedna. Vseeno lahko tu razmislimo, kaj bi z denarjem, če bi ga ravno imeli. --romanm (pogovor) 15:51, 9. oktober 2008 (CEST)

    Glede odkupa avtorskih pravic za še neizdane knjige se strinjam, da to ne sodi ravno v okvir projekta Wikivir. Kvečjemu Wikiknjige, pa še tam bi bila smotrnost zapravljanja za te stvari vprašljiva. Ostale ideje do zdaj so mi všeč, edino glede povabila Jimbota ali organizacije Wikimanije bi pripomnil, da bi bil glede na odmevnost WP v svetu to projekt, ki ga finančno COKS sigurno ne bi mogel sam pokriti, nas peščica aktivnih pa ne logistično. To bi šlo kvečjemu v sodelovanju z aktivnimi Wikipedisti iz sosednjih držav (Wikimanija Alpe-Jadran?) --Yerpo Ha? 10:24, 10. oktober 2008 (CEST)
    Še ena ideja za zapravljanje: par odprav z balonom/letalom za slikanje slovenskih naselij iz zraka. --Yerpo Ha? 16:15, 12. oktober 2008 (CEST)
    Super ideja! --Miha 18:26, 12. oktober 2008 (CEST)

    [uredi] WYSIWYG Wiki

    A kdo od vas uporablja Xinha Here!, WYSIWYG urejevalnik wikijev za Firefox? Kakšne so kaj vaše izkušnje? --romanm (pogovor) 16:43, 8. oktober 2008 (CEST)

    Meni je bolj všeč dodatek It Is All Text!. Ta mi pa podobno kot še en podoben dodatek (mislim, da sem o njem že pisal pod lipo) ne deluje skupaj z Wikipedijo. lp, --Miha 18:52, 8. oktober 2008 (CEST)

    [uredi] Register nepremične kulturne dediščine © Ministrstvo za kulturo

    Zakaj mi vse povezave EŠD pri »Kategorija:Sakralni objekti v Prekmurju« več ne delajo?! LP --Feri 19:32, 8. oktober 2008 (CEST)

    Stran je očitno odstranjena, ne deluje več. --Domen 00:07, 9. oktober 2008 (CEST)


    Evangeličanska cerkev, Puconci - iskanje

    • Register nepremične kulturne dediščine © Ministrstvo za kulturo, EŠD - ne odpira

    Če iščemo z odpre ISKANJE ENOT NEPREMIČNE KULTURNE DEDIŠČINE - treba je vstaviti Občina Puconci in zgoraj desno EŠD 4153.

    Direktne povezave za cerkev pa ne prikaže. LP --Feri 12:31, 10. oktober 2008 (CEST)

    Lahko pa jo iz EŠD (karkoli že to je) dobiš takole: EŠD 4153. --romanm (pogovor) 12:35, 10. oktober 2008 (CEST)

    Roman - hvala! LP--Feri 13:03, 10. oktober 2008 (CEST)

    [uredi] Zakaj so opozorilna polja odveč

    Koristno branje: Why tags are evil? lp, --Miha 23:01, 10. oktober 2008 (CEST)

    Se v glavnem strinjam, vendar ne za {{slog}}. --Andrejj 12:31, 11. oktober 2008 (CEST)
    Glede {tl|popravi}} in podobnega se strinjam z Andrejem. lp, --Miha 14:08, 11. oktober 2008 (CEST)
    Mimogrede, zadeva je stara dve leti in pol. --Domen 14:43, 12. oktober 2008 (CEST)

    [uredi] Povabilo na mednarodno konferenco

    Zaradi letošnjega predavanja v NUK-u glede Wikipedije in knjižničarstva sem danes dobil povabilo, da oddam v postopek referat. O tem smo se pogovarjali že tedaj v NUK-u, zdaj pa je prišlo še vabilo.

    CALL FOR PAPERS

    IFLA 2009 SATELLITE PRE-CONFERENCE

    "Emerging trends in technology: libraries between Web 2.0, semantic web and search technology"

    Sponsored by the IFLA Information Technology Section

    and supported by the Libraries and Web 2.0 Discussion Group

    Florence, 19-20 August 2009

    The International Federation of Library Associations and Institutions (IFLA) and its Information technology Section in collaboration with Fondazione Rinascimento Digitale are organizing a pre-conference and satellite meeting in Florence (Italy) from August 19 to 20, 2009. This is held in conjunction with the IFLA annual conference, which takes place in Milano (Italy), the following week (http://www.ifla.org/IV/ifla75/index.htm).

    THEME AND OBJECTIVES

    Technological advances in the past several years have enabled libraries to create new services that were not possible before, such as personalized OPAC interfaces, semantic searches through different kind of multimedia resources, different kind of visualizations, downloading media that could be used for research purposes etc. So we have an increasing range of services which fit very closely to the specific needs of users.

    In parallel the development of Web 2.0 technologies has had an important impact on library services - dubbed the "library 2.0" model. This new library 2.0 requires a user-centred shift and encourages constant and purposeful change in which the users take an active part in the creation of the physical and the virtual services they want. Social networks, virtual access, tagging, blogging and wikis are just part of this new dimension and are open to librarians as well as to old and new users’ participation. The limits between the creation and the usage have disappeared and the library becomes a meeting point where people share their interest and problems with each other with a high potential for interoperability & exchange and the transition from classic isolated fields in the information infrastructure to dedicated communities and their specific workspaces. Some of these ideas are much older and have their origin in the basic ideas of the semantic web. In a sense we have seen a revival of these ideas: earlier statements like “too much complex” change to approaches which try to characterise data in the specific syntax of the semantic web are superseded by the opening of data for web applications. In this sense the new web technologies influence the potential access to information, too.

    In this two-day conference we would like to address the synergies and potential use of all these three different aspects - the new web technologies, the semantic web and the existence new search technology - which have a very deep impact on the services in the library-scene. The first day will be dedicated to the introduction into the new services and different aspects which are related to the new technologies in libraries - best done by offering good examples for implementation and service. We would like to answer the following questions: What is Library 2.0 and what are implications of Web 2.0 technologies for the libraries? How could we integrate users in the library services and offer them better access to the needed information? What is the semantic web? What are the characteristics of new search technologies? How can we bring together the approaches of the Web 2.0 with the ideas of the semantic web? What are the upcoming standards for libraries?

    The second day will be dedicated to upcoming trends and new developments in the area of library services by using the new technologies. Do we expect the next generation library-system in the field of implementation of Web 2.0 technologies in libraries, do we expect different kind of semantic visualizations and use of semantic web solutions? What can we say today about the net of knowledge and the role of libraries? How can libraries help to create a critical mass for a break-through of these technologies?

    TOPICS FOR PAPERS

    · Theoretical, practical and technological introductions into the new technologies and their use in libraries;

    · Change functionality and technology patterns related to new services in libraries and information services;

    · Experiences with and evaluation of new technologies and library services;

    · Ideas how to combine these technologies in the field of the library system and/or services?

    · Prospective questions in the area of technologies and library services;

    · All other related subjects

    NOTE: It is important to note that the basic technology per se is not the theme of the conference, but rather its implantation and use.

    HOW TO SUBMIT A PROPOSAL

    Interested persons are invited to submit a proposal of no more than 1000 words for a paper and presentation of about 25 minutes on the topics listed above before 1st December 2008. Please include full contact details and a short biography for all co-authors. The reviewing process will be finalised beginning of 2009. All submitters will be informed by email of the results of this review immediately. Please submit your paper to Alenka Kavčič-Čolić (alenka.kavcic@nuk.uni-lj.si).

    Languages accepted

    English is the official language of the conference and proposals should be submitted in this language.

    Attendance costs

    Presenters and those attending the conference are responsible for their own travel and accommodation costs and for payment of pre-conference fees.

    Important Dates

    Proposal submission: before 1st December 2008

    Notification of acceptance: by 31 January 2009

    Deadline for full text of the presentation: 31 May 2009

    SCIENTIFIC COMMITTEE

    The scientific committee will be formed by international experts partially from the standing committee of IFLA Information Technology Section, partially from dedicated professionals in the area of library 2.0 projects, Semantic Web applications and future trends in information technology.

    LP, --Klemen »Kocjo« Kocjančič (Pog. - Talk) 13:45, 15. oktober 2008 (CEST)

    [uredi] Prazna parkirišča v LJ

    Jutri pride na obisk angleška kraljica. Ob tej priložnosti bodo iz varnostnih razlogov odstranili avtomobile okoli nekaterih objektov, ki jih je sicer težko dobiti na fotografijo brez jeklovine. Če je imel kdo namen fotografirati kaj po Ljubljani, je zdaj primeren čas. --romanm (pogovor) 09:19, 20. oktober 2008 (CEST)

    Podobno priložnost sem imel 1. maja 2006: na parkirišču pred Maxijem sta bila samo 2 avtomobila. No, morda zdaj ne bo nobenega.

    lp., Ziga 11:54, 20. oktober 2008 (CEST)

    Kaj - ti tudi (Trg republike 1.7. maja 2006)?! Da nista bila še tista dva avtomobila slučajno tvoj in moj?! --romanm (pogovor) 16:43, 20. oktober 2008 (CEST)
    Kakor vidim, sta se medtem iz tvoje slike že odpeljala. :)Ziga 21:38, 20. oktober 2008 (CEST)
    Hmm, mene je zamikalo, bom videl... --Miha 20:07, 20. oktober 2008 (CEST)
    In? Kaj pa GFDL slike kraljice? --Andrejj 16:55, 21. oktober 2008 (CEST)
    No ja, teh ravno ne manjka... --Yerpo Ha? 08:20, 22. oktober 2008 (CEST)

    Andrej je mislil na slike iz Ljubljane. Verjetno je bila ta priložnost med našimi wikipedisti zamujena. Ziga 20:02, 22. oktober 2008 (CEST)

    [uredi] Start-a-Wiki

    Zanima me kje in kako se lahko dobi Creative Commons-licensed wiki. Yami 18:59, 21. oktober 2008 (CEST)

    Poglej http://www.wikihow.com/Start-a-Wiki --Andrejj 20:38, 21. oktober 2008 (CEST)

    [uredi] Wiki: skupnost in téma

    Tomasz Pirc, citat:

    V tem procesu se obrusijo skrajnosti in vsebina, ki nastane, predstavlja (v idealnem primeru) konsenz skupnosti o določeni temi. Izgubljanje skrajnosti pa ni vedno dobra stvar, saj se je že večkrat pokazalo, da je izjemnost odraz skrajnosti in ne povprečja. Med pomanjkljivosti wiki modela sodi tudi izgubljanje avtorstva (osebnostne note), saj to ne vpliva samo na negativno percepcijo pri avtorjih, ki niso naklonjeni izgubljanja lastne individualnosti v brezosebni masi, ampak postavlja izzive tudi pred tiste, ki se ukvarjajo z urejanjem avtorskih pravic. Da o tem, kako Wikipedia še vedno ni uspela razrešiti problema diktature (nevedne) večine, sploh ne govorim. --Andrejj 20:45, 21. oktober 2008 (CEST)

    Dobro, da vem, da so moji prispevki nastali pod diktaturo nevedne večine. Filozofija = "hajde da pričamo, samo da ne radimo". lp., Ziga 22:50, 21. oktober 2008 (CEST)

    Še ena o Wikipedijinem definiranju resnice. --Yerpo Ha? 08:40, 22. oktober 2008 (CEST)

    Ziga, morda bi veljalo prebrati celoten prispevek, preden se daje sodbe na besedilo, ki je citirano in zato iztrgano iz konteksta. Verjamem, da bo bolj jasno, o kakšni "diktaturi" večine je govora, če pripnem nadaljevanje zgoraj citiranega besedila: "O tem, kako višje vrednotiti informacije, ki jih prispevajo bolj kompetenti avtorji, sem namreč že pisal v zapisu Kaj je z mojo identiteto. Gre pa za zgodbo Jarona Lanierja, ki je moral na Wikipedii večkrat zapored popravljati napačne podatke o sebi(!). Sistem je namreč enako obravnaval njegov 'glas' kot glas kateregakoli drugega internavta." In da ne bo pomote, sam sem velik zagovornik wiki platforme, saj sem kasneje enega od projektov postavil ravno na njej. Si pa ne delam utvar, da je popolna in da ne poraja izzivov, kako jo izboljšati. Tomaszpirc 21:15, 1. november 2008 (CEST)

    [uredi] Flood flag

    Glej meta:Flood flag. --Eleassar pogovor 13:01, 29. oktober 2008 (CET)


    [uredi] Anketa

    Glej: http://survey44.wikipediastudy.org

    Mogoče ne bi bilo slabo, da bi dali povezavo v MediaWiki:Sitenotice, kot so to storili na angleškem projektu. lp, --Miha 17:05, 31. oktober 2008 (CET)

    [uredi] Slog in {{slog}}

    Nekje prejšnji teden smo presegli magično mejo 2000 člankov v kategoriji Članki, ki so potrebni čiščenja, ki se vztrajno veča. Kolikor vem sem eden izmed redkih, ki pljuvajo v ocean (ali ščijejo proti vetru, če hočete) in jo vsaj nekoliko načrtno praznijo, zato pozivam vse redne urejevalce, naj vsaj občasno vržejo uč tja not in popravijo kakšen članek namesto da samo limajo predlogo na vrh. Dober trik za motivacijo je, če se človek pripravi do tega da uredi en članek vsakič, ko označi drugega - s tem je kategorija vsaj enake velikosti, če se že manjša ne. Najenostavnejše so ponavadi biografije, in ni vrag da ne bi človek našel kakšnega članka ki mu ne manjka veliko, če ni pri volji za obsežnejše urejanje. --Yerpo Ha? 19:40, 2. november 2008 (CET)

    Svoje čase sem "scal" jaz, pa sem se nato malce naveličal. Če bova dva se mi mogoče vrne volja...--Rude 20:17, 2. november 2008 (CET)
    Vsake toliko pomaga tudi Pinky, pa imam občutek da je tudi njo malo minilo. --Yerpo Ha?
    Kadar označim članek z {{slog}}, si ga dodam v seznam člankov, ki jih bom popravil. Meni je bila všeč Eleassarjeva idaja o črki dneva, nekaj časa sem sodeloval, potem pa ... Na Wikiviruje to zelo dobro urejeno, ker študentje s strani Ministrstva dobijo plačano delo - za podrobnosti glej s:Wikivir:Slovenska_leposlovna_klasika#Ministrska_podpora. lp, --Miha 21:18, 2. november 2008 (CET)
    Mislim da bo število ne-slogovnih člankov vztrajno naraščalo. Nemalokrat premišljam (poleg občasnega urejanja sloga), da bi novonastale "članke" raje pobrisal. Navsezadnje se 99% novih urejevalcev nikoli ne vrne, kaj šele da bi dodelali zadevo. Še najbolje jo "odnesejo" članki, katerih samo-avtorji so zainteresirani za njih: glasbeniki, filmski režiserji, kemiki etc. Vsekakor je sicer dobro vsake toliko spomniti na zaostala opravila. --Andrejj 22:00, 2. november 2008 (CET)

    Ravno o tem sem razmišljal in ugotovil, da bi bilo morda res najbolje pobrisati vse slogovno neurejene članke. Tako bo imel mogoče kdo več volje, da članek napiše. Tudi sam raje pišem na novo kot, da popravljam za nekom.--Rude 22:34, 2. november 2008 (CET)

    Mnja, kar povprek jaz ne bi brisal. Nekateri članki rabijo res samo tehnikalije (t.i. wikifikacijo) pa so v redu. Res katastrofalni pa so seveda za izbris, recimo BATISTA od malo prej (glej izbrisane redakcije). --Yerpo Ha? 22:38, 2. november 2008 (CET)
    Včasih imam še napade urejanja, običajno takrat ko zaključim kakšen lasten obširnejši članek in se mi ne ljubi ukvarjati s čim novim. --Pinky 11:56, 3. november 2008 (CET)

    [uredi] Wikipedija:WikiProjekt Slovenska mladinska književnost

    Med vikendom so ponovno navalili študentj(k)e iz PeF. Admine in ostale redne uporabnike bi prosil, da jih malo pazite. V primeru, če bodo ustvarili nove članke, v katerih bo le njihovo ime, izbrišite (oz. označite) članek in dodajte njihovo ime in naslov članka v sezname na projektni strani oz. jih obvestite, kako naj pravilno naredijo. Včeraj sem to naredil že za par ljudi, a me ni vedno gor, tako da bi prosil za vašo pomoč. Lp, --Klemen »Kocjo« Kocjančič (Pog. - Talk) 13:37, 3. november 2008 (CET)

    Ne vem, a je res tako težko samostojno dodati svoje ime in povezani članek na seznam?
    A kje piše, koliko časa so novoregistrirani uporabniki "neuveljavljeni" (in se jih tretira skoraj kot neregistrirane)? --Andrejj 23:13, 3. nove